Izjava pisarne Rdečega križa EU ob dnevu migrantov

Bruselj, 18. December 2018 – Na Mednarodni dan migrantov pisarna Rdečega križa pri Evropski uniji spodbuja EU in njene države članice, da zagotovijo učinkovito zaščito migrantskih otrok in poskrbijo za orodja potrebna za gradnjo pozitivne prihodnosti.

Globalno gledano, je število otrok v migraciji, tako skupaj kakor tudi brez družin, občutno naraslo v zadnjem desetletju. Samo v Evropi je bilo v letu 2017 s strani otrok vloženih približno 200 000 prošenj za azil, kar znaša 30% vseh prošenj.[1] Kaj šele številni otroci, ki izginejo med svojim nevarnim in nasilnim potovanjem, kakor tudi ko že pridejo do celine.

Sporočilo Evropske komisije o zaščiti otrok med migracijo je prineslo prepotrebne strateške smernice in konkretne ukrepe. Vendar, po letu in pol ostajamo globoko zaskrbljeni ob nenehnih pomanjkljivostih pri zaščiti otrok v mnogih državah članicah. »Otrokov največji interes je načelo, ki bi moralo biti bistvo vseh odločitev in ukrepov, ki se nanašajo na azil migracije po Evropski uniji,« opominja Denis Haveaux, direktor pisarne Rdečega križa pri Evropski uniji.

Zaščita in skrb, ki so je migrantski otroci deležni ob svojem prihodu, je odločilna za njihovo splošno dobrobit in osebno rast. Nenehna neustreznost namestitvenih objektov za migrantske otroke po vsej Uniji je izjemno skrb vzbujajoča. Pogosto nimajo druge možnosti, kakor da ostanejo v sprejemnih centrih brez otrokom prijaznih postopkov, storitev in prostorov. Države članice bi morale storiti več, da zagotovijo, da so njihovi sistemi za zaščito otrok bolj inkluzivni in naslavljajo potrebe vseh migrantskih otrok, ne glede na njihov pravni status. Nedokumentirani migrantski otroki so posebej ranljivi, saj jim je redno preprečen dostop do osnovnih storitev, kot so izobraževanje in zdravstvo. Takšno neupoštevanje njihovih osnovnih pravic ne sme biti tolerirano. Migrantski otroci morajo predvsem biti tretirani kot otroci.

Žal, zadrževanje migracij je v porastu znotraj EU, in tudi migrantski otroci tukaj niso izključeni. Čeprav to nikoli ni v otrokovem največjem interesu, nekatere evropske države nadaljujejo s pridržanjem migrantskih otrok, najsi bodo sami ali z družinami. Zadrževanje ima za posledico fizično, čustveno in intelektualno prikrajšanje, s čemer se težko spopadajo še najbolj trdoživi odrasli. Posledice za otroke so najverjetneje še veliko hujše: »Študije kažejo, da je je otrokov kognitivni razvoj tudi po kratkem obdobju zadržanja, kakor tudi fizična in psihološka dobrobit na dolgi rok resno ogrožena«, opozarja g. Haveaux. »Bistveno je, da EU voditelji razvijejo in uporabijo alternative zadržanju, kot so rešitve, ki temeljijo na družini in skupnosti«, še doda.

Družinsko življenje je pogosto ključno za otroke, saj prinaša stabilnost in občutek varnosti. Ločitev od družine lahko ima resen vpliv na otroke in njihove družine, saj lahko negotovost glede usode njihovih ljubljenih ter dolga ločenost vodi do akutnega stresa, motenj spanja in depresije.

Kljub vsemu so države članice v zadnjih letih izvajale ukrepe, ki omejujejo pravice do združitve razdruženih družinski članov. Na primer, državna zakonodaja, ki ustvarja nove prepreke z vpeljevanjem čakalnih dob ali vsesplošna ukinitev pravice do družinske enotnosti za določene skupine. Skrb vzbujajoče je, da morajo v nekaterih državah mladoletniki brez spremstva, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita zdaj čakati mesece, če ne leta, preden lahko zaprosijo za združitev z družino. Prikrajšanje otrok do njihove pravice do družinskega življenja samo vpliva na nastanek še več trpljenja in zavira njihovo zmožnost integracije.

Izkušnje otrok vplivajo na razvoj orodij, na katera so bodo zanašali kasneje v odraslem življenju. Trdna mreža za čustveno podporo je ključna za gradnjo najpomembnejših socialnih veščin in premikov k neodvisnosti – kar je vedno še veliko težje v trenutnem kontekstu rastoče sovražnosti do migrantov. »Za voljo teh otrok in njihovih prihodnosti, je potrebno več investirati politično, družbeno in ekonomsko za ustvarjenje okolja, kjer lahko vsi otroci, tudi migrantski, rastejo«, zaključi g. Haveaux.

[1] [1] UNICEF, UNHCR, IOM, Refugee and Migrant Children in Europe, Overview of trends 2017.